Ko nastopi jesen, lahko pričakujete prve ohladitve. »Potrebuješ topel limonin napitek?« je slišati pogosto v pogovoru, kar privede do vprašanja: Ali lahko posejem pečke, da zraste limonovec?
Ali lahko posejem pečke za vzgojo limonovca?
Kot pri vseh sadikah, se bodo potomci razlikovali od matične rastline, saj vsebujejo tudi genski material svojega "očeta". Zato je kot pri vseh vrstah sadja, cepljenje edini način za ohranitev sorte limone. Veje želene sorte cepimo na "darovalce korenine", ki delujejo kot podlaga za cepljenje.
Čeprav lahko pečke agrumov pogosto uspešno posadite, nastala drevesa pogosto obrodijo sadje šele mnogo let kasneje. Količina in kakovost sadežev sta negotova, ker nihče ni predhodno testiral in poročal o natančni kombinaciji genov sadik. V nekaterih primerih lahko sadike citrusov obrodijo plodove identične sorti posejanih pečk. Kaljenje se sproži, ko se semena ohladijo (postavimo jih v predel za zelenjavo v hladilniku na 1-5°C za 14 dni).
Uživali boste, ko boste videli dvigajoče se limonine kalilne liste, ki se prebijajo skozi zemljo in ugledajo luč sveta. Še nekaj o svetlobi... Pečke agrumov je treba sejati konec februarja ali v začetku marca, ko se svetloba in dnevne temperature spet dvignejo. Vreme naj bo toplo s stalno temperaturo kalitve okoli 21-25°C. Sadike potrebujejo zelo svetlo mesto.
Prezimovanje
Kot morda že veste, so citrusi nekoliko težavni, ko gre za prezimovanje. Ljudje se pogosto sprašujejo kako preprečiti odpadanje listja, ki se pogosto zgodi pozno pozimi – običajno zaradi nepravilne nege.
Razumevanje limonovca
Vrsta uspeva v tropskem in subtropskem podnebju, lahko pa se spopade tudi s sredozemskim podnebjem, ki pozimi doseže nič stopinj ali malo manj. Citrusi potrebujejo veliko svetlobe tako poleti kot pozimi, kot bi jo dobili v svojih naravnih habitatih.
Svetloba in temperatura sta medsebojno odvisni, saj delujeta tako skupaj kot samostojno, da aktivirata presnovo drevesa – zato je nega citrusov pozimi težavna. Povedano preprosto: več svetlobe kot prejme drevo (kar sproži fotosintezo), bolj toplo mora biti, da doseže zadostno stopnjo metabolizma. Več toplote ko drevo prejme (kar pospeši njegovo presnovo), več svetlobe potrebuje, da doseže zadostno fotosintezo.
Če je presnova drevesa pozimi prehitra zaradi previsoke temperature (npr. če je rastlina v dnevni sobi, še posebej za zaveso) in nima dovolj svetlobe, presnovi več snovi kot jih lahko ustvari s fotosintezo – črpa svojo energijo.
Rastlino je smiselno prezimiti tako, da jo postavimo na zelo svetlo mesto pri nižji temperaturi (sem spada tudi prezračevanje prezimovalnega mesta drevesa brez zmrzali). Na naši zemljepisni širini je zlasti pozimi, najsvetlejša možna lokacija kakor temna soba v primerjavi s tropskimi svetlobnimi razmerami. Za vse, ki imajo radi številke: februarja je na Zanzibarju svetlost od 190.000 do 210.000 luksov. V Nemčiji je v istem obdobju le 10-15.000 luksov. Zelo svetel zimski dom (kot je majhen rastlinjak) lahko pogosto zagotovi le 10.000 luksov ali manj. Običajna zimska hiša (ljudje pogosto pravijo, da so postavili rastline na hladen hodnik blizu okna obrnjenega proti severu, kjer je svetloba najmočnejša) doseže le okoli 1.000 luksov; svetilnost dnevnih prostorov je običajno od 500 do 800 luksov. Ko gre za prezimovanje agrumov je v takšnih razmerah treba držati pesti in upati na najboljše. Pomembna je razlika med potrebno svetlobo in količino svetlobe, ki jo rastline dejansko prejmejo.
Zdaj, ko imate vse informacije, se vrnimo k praktičnim ukrepom.
Izredno uspešne strategije prezimovanja
A.: Drevo prezimite v rastlinjaku, drevesnici ali zimskem vrtu.
B.: Drevo prezimite na svetlem mestu pri temperaturi med 5 in 10°C; pogosto zračite prostor in poskrbite za senco, če v prostor prodre topla sončna svetloba (od konca januarja, zlasti pri oknih obrnjenih proti jugu).
C.: Drevo prezimimo na zelo svetlem mestu pri temperaturi okoli 16/18 do 20°C.
Varianta C je najtežja, saj je takšne pogoje skoraj nemogoče ustvariti. Kot je navedeno zgoraj imamo slabše svetlobne razmere, bivalne prostore pa v mrzlih zimskih dneh običajno ogrevamo vsaj do 21°C. Prostori s samo 16 do 18 stopinjami so le redko uporabljani prostori ali hladni hodniki. Tudi v takih prostorih naj bodo drevesa postavljena čim bližje oknu.
Temperatura
Listje pogosto odpada tudi zaradi premokrega drevesa in velike temperaturne razlike med koreninami in listi: »Vroča glava in mrzle noge«, kot pravijo vrtnarji – oziroma »vroče noge in mrzla glava«. Razlog za to redkokdo opazi. Ko se prostor segreje, se večina drevesa segreje na sobno temperaturo, recimo 21°C. Rastlina stoji na tleh s temperaturo le 16 do 18 stopinj. Hladnejše korenine delujejo počasneje kot topli listi; drevo je pod stresom in odvrže liste. Rešitev: dno drevesa ločite od mrzlih tal tako, da posodo postavite v premično stojalo ali posodo s koleščki in zagotovite zadostno zračenje pod posodo. Med tla in posodo lahko položite debelo folijo iz polistirena, da drevo izolirate pred mrazom tal.
Nasprotna situacija: drevo morda stoji na tleh s talnim ogrevanjem, zato se korenine segrejejo na 20 do 28 stopinj, krošnja pa le na 18 do 22 stopinj. Drevo je obremenjeno, ker so korenine bolj aktivne kot listi in zato odpade listje.
Veliko gradiva za branje? Bolj ko razumete drevesa citrusov in kako nanje vplivate med prezimovanjem, bolje boste lahko uskladili domačo situacijo in razvili najboljšo strategijo prezimovanja. Če opazite težave, se lahko hitreje odzovete z alternativnimi ukrepi.
Razmerja med svetlobo in temperaturo so sorazmerno preprosta, v primerjavi s strategijami gnojenja in zalivanja v hladnejših šestih mesecih leta.
Ne gnojite od septembra do februarja; če je rastlina prezimila na mrazu (zgornja varianta B), ne dognojujte od septembra do marca. Pomanjkanje železa (zelene listne žile, rumeni listi) odpravite z dodajanjem železovega gnojila.
Zalivajte z mehko vodo pri sobni temperaturi. Ne uporabljajte trde vode, ker lahko povzroči pomanjkanje železa. Za toplejše prezimovanje zalivamo zelo previdno glede na razmere; zlasti preprečite prekomerno zalivanje in kopičenje vode. Več dreves se utopi kot posuši! Za hladno prezimovanje poskrbimo, da je drevo bolj suho (rahlo vlažna tla). Zemlja ne sme biti slamnato suha in drevo se ne sme izsušiti.
Drevo pustite zunaj čim dlje in ga spomladi čim prej postavite ven.
Predvsem pozno pozimi in zgodaj spomladi lahko drevo postavite na zaščiteno mesto v vrtu. Lokacija naj nima močnih temperaturnih razlik ponoči in podnevi (npr. ponoči 5°C, podnevi 20-25°C).
Preden drevo prestavite v notranjost, ga temeljito očistite in odstranite morebitne polže ali uši. Če je potrebno, ga lahko tudi obrežete. Zelo tesne krošnje razredčite, da vanje prodre več svetlobe. Konec januarja preverite za škodljivce (v tem letnem času so v porastu), saj so polkrilci in prve mokaste stenice že na vrtu. Zadnje se od marca naprej pojavijo listne uši.
Želimo vam veliko uspeha pri prezimovanju vaših citrusov!
Naš nasvet
Če želite majhno in lepo citrusno drevo, ki se lahko spopade tudi s toplejšimi, nekoliko manj svetlimi legami pozimi, si morda omislite rastlino fortunella - kumkvat!
