Kako gnojite?

Poletje je čas, ko se vse vrti okoli vrta. Vedno znova slišite ta stavek: "Prišlo je z mojega lastnega vrta. Na vrtu ni nobenega gnojila!". V tem ponosnem besedičenju je nekaj globoko nelogičnega, čeprav ima govorec navidezno uspešno pridelano sadje in zelenjavo. Če so rastline, sadež ali zelenjava veliki, potem potrebujejo veliko hranil. Za rastline, ki morajo tvoriti dragoceno vsebino je potrebna zadostna količina pravih sestavin. Pomembno je, da vsak del vašega vrta pognojite na točno določen način!

Je gnojilo pomembno?

Vsako gnojilo, pa naj bo to kompost, gnoj ali koruzno gnojilo ima svoj učinek na sestavo tal. Vsako gnojilo deluje drugače zaradi sestavin in tudi prehranske potrebe rastlin so različne. Skalnjak s sedumom ima drugačne zahteve kot grmičast delfinij ali paradižnik.

Vsem rastlinam je skupno to, da poleg elementov kot so baker, žveplo, magnezij in drugi, potrebujejo štiri glavna hranila. Dušik je gonilo rasti in glavna sestavina beljakovin, a tudi pomemben element klorofila. Magnezij je ključni element klorofila. Fosfor je potreben predvsem za spodbujanje cvetenja. Kalij poskrbi za utrjevanje tkiva in zorenje plodov.

Različne rastline potrebujejo različne količine teh hranil. Za informacije o tem, katere rastline porabijo več in katere manj, si oglejte spodnje nasvete za gnojenje.

Organska gnojila?

Zanimiv je odgovor na naslednje vprašanje: "Ali je organsko gnojilo boljše od umetnega?". Odvisno! Rastlini je vseeno ali dobi dušik, fosfor, kalij itd. iz organskega ali umetnega gnojila. Gnojilo lahko prevzame samo v določeni kemijski formuli, v kateri naj bi bilo gnojilo na voljo koreninam - sicer ne učinkuje. Organsko gnojilo ali neorgansko - hranila, ki jih rastlina uporabi se ne predelajo glede na njihov izvor, ampak glede na potrebe rastline.

Edina korist organskega gnojila je ta, da je boljše za zemljo in bitja, ki živijo v njej. V skrajnem scenariju bodo ljudje, ki uporabljajo samo mineralna gnojila, dolgoročno uničili zemljo na svojem vrtu. Neorgansko gnojilo ne zagotavlja humusnih hranil in odpadkov, potrebnih za zemljo in bitja, ki tam živijo.

Če uporabljate organsko gnojilo ne pozabite, da traja vsaj tri do štiri tedne - odvisno od vremena, da se organsko gnojilo razprši v prst in rastline sprejmejo hranila. Če želite rastlini zagotoviti hrano v aprilu, morate organsko gnojilo (kot je rožna moka ali kompost) uporabiti veliko prej, že v marcu! Mineralno gnojenje je še posebej smiselno, če želimo rastlini relativno hitro dati veliko hranil.

Vrtna tla imajo običajno preveč fosfatov, medtem ko dušika skoraj vedno primanjkuje. Zato ni vedno smiselno uporabljati sestavljenega gnojila. Če dodate veliko gnojila je lahko raven hranil previsoka. Bolje je gnojiti v skladu s potrebami, kot pa uporabljati isto formulo ne glede na razmere v vrtu. Uporabite gnojilo dušik/kalij namesto dušik/fosfor/pepelika, če ima zemlja že dovolj fosfata. Kako ugotovite razmerja? Vsakih nekaj let morate odvzamite vzorec vrtne zemlje in preveriti stopnjo gnojenja. Tako boste vedno seznanjeni s trenutnim stanjem in morda celo lahko povrnete stroške talne preiskave s prihrankom pri stroških gnojila. Ta metoda zagotavlja boljšo nego tal na vašem vrtu in pogosto ščiti dragoceno podtalnico, saj vanjo ne odplakne odvečno gnojilo.

Preidimo na praktično razlago! Skupaj se sprehodimo po vrtu:

Kaj gnojiti? In koliko gnojila uporabiti?

Za balkonske rastline in rastline v posodah uporabljamo mineralno zemljo kot je mešanica za lončnice. Gnojilo prisotno v zemlji, se ne izpere s pogostim zalivanjem rastlin. Zaloga gnojila v visokokakovostni zemlji za rože, ki jo doda proizvajalec običajno traja približno šest tednov. Po šestih tednih se doda nekaj gnojila. V zemljo lahko že med sajenjem dodate dolgotrajno gnojilo 2-3 grame na liter zemlje. Tako zagotovite osnovno hrano rastlinam do avgusta/septembra. Vsak teden se lahko doda tudi majhen odmerek tekočega gnojila 0,1 do 0,2 promila - pri zalivanju (0 do 20 ml tekočega gnojila za polno 10 l zalivalko). Upoštevajte navodila proizvajalca na embalaži gnojila!

Za grmovnice je gnojenje odvisno predvsem od velikosti mase, ki jo tvorijo listi in cvetovi rastlin. Grmovnice v skalnjakih se pognoji s pestjo rožne moke ali malo komposta (kakšen liter na kvadratni meter). Močno rastoče grmovnice v gredah lahko spomladi (okoli marca/aprila) gnojimo s približno 50 grami sestavljenega gnojila na kvadratni meter. Lahko jim dodate približno tri litre komposta na kvadratni meter. Šibkeje rastoči grmi potrebujejo le 30 gramov ali 1,5 litra. Sredi junija jih lahko ponovno nahranite z drugo, nekoliko zmanjšano količino.

Za zelenjavne vrtove je gnojenje odvisno predvsem od vrste rastline, saj lahko zelenjadnice razdelimo na močne porabnike kakor zelje, srednje porabnike kot je paradižnik in šibke porabnike kot je solata. Tukaj je nekaj individualnih priporočil za gnojenje:

Šibki porabniki: Dodajte 1 do 2 litra komposta na kvadratni meter in po potrebi dodatno dušik (cca. 70 gramov rožne moke na kvadratni meter) in kalij (cca. 35 gramov gnojila iz kalija magnezija na kvadratni meter).

Srednji porabniki: dodajte 2 do 4 litre komposta na kvadratni meter in po potrebi dodatno dušik (cca. 120 gramov rožne moke na kvadratni meter) in kalij (cca. 70 gramov kalijevega magnezijevega gnojila na kvadratni meter).

Močni porabniki: dodajte 4 do 6 litrov komposta na kvadratni meter in po potrebi dodatno dušik (cca. 150 gramov rožne moke na kvadratni meter) in kalij (cca. 100 gramov gnojila iz kalija magnezija na kvadratni meter).

Pomembno! Zelja, čebule in korenja ne posadite na sveže pognojene površine. Te rastline dodajte na takšne površine šele naslednje leto, saj obstaja tveganje za intoleranco. Gnoj privablja muhe, katerih ličinke lahko vdrejo v rastlino.

Pri gnojenju travnih površin upoštevajte naslednje! Vsakič ko kosite travo, se odstrani tudi nekaj hranil - za vsak kilogram odstriženih delčkov trave odstranite približno 30 gramov dušika, 20 gramov kalija in 10 gramov fosforja. Ta hranila morate nadomestiti. Okrasne trate potrebujejo nekoliko manj gnojila kot trate po katerih se hodi ali so pod stresom. Običajno gnojite trate vsakih štiri do pet tednov od marca/aprila, končate pa s končnim jesenskim gnojenjem za pripravo na zimo na začetku/sredi septembra. Preverite dolgotrajna gnojila za trato in posebna jesenska gnojila in bodite pozorni na podatke proizvajalca na paketih gnojil za trato. Preverite razmerje sestavljenega gnojila - dušik: fosfor: kalij. Za trate je to idealno 10:3:3-5.

Pri gnojenju dreves morate najprej razlikovati med listavci in zimzelenimi rastlinami. Njihovi letni cikli rasti so precej različni, zato potrebujejo gnojila ob nekoliko drugačnem času.

Listavci v glavnem potrebujejo hranila na začetku/sredi junija in nato od sredine julija do sredine avgusta za drugo rast. Po tem jih ne smete več gnojiti. Tako dejansko prvič gnojite listavce aprila (približno 55 % njihove letne potrebe) in junija (45 %). Številke se nekoliko razlikujejo za sadna drevesa in vrtnice, ki zahtevajo razdelitev 50/50 ali 60/40.

Zimzelene rastline potrebujejo prva hranila maja, drugo večjo dozo pa med koncem julija in koncem avgusta, ko oblikujejo storže. Porazdelitev za zimzelene rastline je 35/65.

Količina gnojila je odvisna tudi od potreb rastline - mase, ki jo posamezna rastlina tvori. Za majhne iglavce zadostuje okoli 35 gramov sestavljenega gnojila na kvadratni meter na leto. Pri vzdrževalnem gnojenju dreves in grmovnic zadostuje približno 50-70 gramov sestavljenega gnojila na kvadratni meter na leto. Pri sadnem drevju, vrtnicah in rododendronih lahko dosežete zgornjo mejo in dodate 100 gramov v obeh odmerkih.

Upoštevajte, da morajo korenine dreves imeti dostop do hranil ob navedenih časih. Če želite uporabiti organsko gnojilo, morate zgoraj navedenim časom prišteti karenco za razgradnjo.

Mimogrede:
Tudi zimske in sobne rastline je potrebno v fazi rasti redno gnojiti vse do oktobra. Uporabite gnojilo za zelene rastline in cvetoče rastline – slednje vsebuje več fosforja za spodbujanje cvetenja.