Nega trate 1
Poseben zelen sijaj prekrije trato v marcu. Svežina ob koncu zime, ko prva zelena trava končno požene, naznanja prihod pomladi. V tem obdobju leta je prava paša za oči. Trava vsako leto poskrbi tudi za igro ugibanja: kaj je potrebno storiti za trato, da jo okrepimo?
Poiščite nasvet strokovnjaka za vrt GARDENA – in uživajte v fantastični sezoni vrtnarjenja in zeleni trati! V spodnjem članku ponujamo odgovore na vprašanja o prezračevanju in vse do maha na trati. Našli boste informacije o vrstah trate, travnatih površinah, odstranjevanju plevela in rahljanju.
Prezračevanje
Veste kaj pomeni izraz aerifikacija ali prezračevanje? To je prezračevanje travnih korenin. Trata je večinoma na površinah, ki niso dovolj peščena in zrak zato težko prodre do korenin. Posledično zato bilke trave težje dihajo. Zbita tla so preveč kohezivna in je zato rast trate upočasnjena. Prezračevanje je dodajanje zraka – pomaga trati zadihati. Posebne naprave za vrtnarjenje in urejanje okolice pomagajo pri vtiskovanju lukenj v trato. Te luknje nato napolnimo z grobim peskom. Površinska voda zdaj bolje odteka in korenine trave dobijo več zraka, kar zagotovi boljšo rast trate. Na majhnih zelenicah doma ali na problematičnih območjih (npr. kjer je zemlja še posebej ilovnata in/ali ima stoječo vodo) lahko travo prezračite z vilicami za prekopavanje.
Mravlje
Razumemo, da se vam zdijo nadležne! Doma jih najdemo predvsem ob terasi, vrtnih poteh in ploščah na zelenicah, redkeje pa so sredi trate. Ponavadi ustvarijo kupe peska in trato dejansko ne poškodujejo. Proti mravljam se lahko borimo s pripravkom proti mravljam ali na manjših površinah in v suhem vremenu potresemo kar pecilni prašek. Upoštevajte, da velikih lesnih mravelj ni dovoljeno ubiti, saj so zaščitene vrste. Najdemo jih na območjih blizu gozdov.
Lažje delo
Če nameravate posejati trato, ne uporabite katerega koli semena. Obstajajo delovno varčne mešanice semen, ki rastejo bolj položno in za približno tretjino počasneje. To pomeni manj košnje za vas in manj ostankov za odstranjevanje.
Drevesne jame
Stvar debate in okusa, vendar razmislite o sajenju dreves v sredo trate. Čakajo vas odpadli cvetovi in listje, katere je treba odstraniti hitreje kot z gred, da se prepreči škodo na travi. Košnja okrog dreves je težavna in imeli boste še več robov trate za urejanje. Če imate drevesa že sredi trave, naredite drevesno jamo, da bodo korenine drevesa dobile dovolj zraka. Predvsem na ilovnatih tleh korenine rade pridejo na površje. To pomeni, da pri starejših drevesih kosilnica nenehno udarja po koreninah. Lubje se prav skrha in poškoduje, če se kosi trava tik ob deblu. Drevesna jama ima torej dve funkciji: zagotavlja oddaljenost od kosilnic in rezil, ter ščiti korenine. Če je zastirke preveč in je kompaktna, korenine pod njo ne morejo dihati. Bolje je, da je ohlapna in jo občasno okopavajte.
Cvetlične trate
Nekatere travne površine delno prekrije denimo jetičnik oziroma (Veronica spicata), bela detelja in marjetice. Nehote ali pasivno tako postanejo cvetlične trate, kar močno omejil uporabo vrtne površine. Cvetlične trate niso primerne za redno in pogosto uporabo. Standardne komercialno dostopne mešanice semen vsebujejo vrsto različnih trav in zelišč, med njimi kratkotrajne kot so modri glavinec (Centaurea cyanus) in mak, ki ne bodo cveteli dolgo in bodo na področju vrta ostali dolgoročno. Cvetlična trata pomeni, da boste morali manj kositi trato. Dvakrat na leto je povsem dovolj (enkrat junija in nato še enkrat oktobra). Pri košnji se boste morali spoprijeti z večjimi količinami pokošene trave - bolj kot »običajno«. Namesto majhne vrtne kosilnice boste potrebovali koso, trimer ali kosilnico. Nekateri lastniki cvetočih trat pokosijo le enkrat v septembru, saj čakajo, da semena večine cvetličnih vrst dozorijo.
Apno
Ljudje pogosto pozabijo na trato posipati apno. Rast trat kot je bilnica je pogosto omejena, če so tla preveč kisla. Idealen pH za trato je rahlo kisel – med 5,5 in 6,5. Približno 50 do 60 gramov kmetijskega apna na kvadratni meter na leto, zadostuje za vzdrževanje ravni apna. Peščena tla običajno potrebujejo več apna kot glinasta tla, ki bolje vežejo apno. Če lahko s pomočjo talne sonde sami določite pH-vrednost trate, dodajte 60 gramov apna na kvadratni meter, da pH-vrednost dvignete za 0,5. Primer: izmerili ste pH 4 in ga želite povečati na 6; potrebujete 4 x 60 gramov apna na kvadratni meter - približno 240 gramov. 25 kg vreča torej zadostuje za dobrih 100 kvadratnih metrov trate.
Kompostiranje
Ko odrezane rastline odvržete na kompostni kup, začnejo pogosto oddajati vonjave. To se zgodi, če odrezane rastline v debelih posameznih plasteh položite na kompost. Da preprečite smrad, uporabite tanke plasti pokošene trave, ki niso debelejše od 10 cm. Nato dodajte plast zelo suhih rastlin za kompostiranje (npr. suha stebla ali tanke veje odrezane z dreves). Mešanica suhih z ogljikom bogatih rastlin in vlažnih z dušikom bogatih rastlin ustvarja najboljše možne pogoje gnitja. To še posebej velja, če so materiali za kompostiranje dobro prezračeni v posamičnih plasteh. Anaerobnih pogojev ni, kar pomeni, da ni neprijetnih plinov in smradu.
Kosilnice za mulčenje
Mulčenje olajša košnjo trate, saj se v idealnem primeru ostanki trave narežejo na drobno in padejo na tla med bilke trave. Koščki trave na tleh propadejo, ter zagotovijo hranila za travo. Zavedati se morate, da je za to potrebna dobra travna podlaga in zdrava ter nahranjena trava. Na problematičnih tleh (preveč zbita ali premokra) se mulčenje ne obnese tako dobro. V takih primerih odrezani koščki trave predolgo ostanejo med bilkami in tvorijo plasti, ki preprečujejo pretok zraka, onemogočijo prodor svetlobe in spodbujajo rast mahu. Če uporabljate kosilnico za mulčenje, vsaj enkrat uporabite tudi rahljalnik / prezračevalnik in po potrebi tudi pogosteje.
Setev travnih semen
Dokler temperatura tal ne doseže približno 14 stopinj, še ni pravi čas za setev semen. Pri ustrezni temperaturi bodo semena hitreje vzkalila in mlade rastline bodo rastle hitreje. Odvisno od uporabljenega semena, zadošča približno 30 do 40 gramov na kvadratni meter. Če nimate izkušenj pri raztrosu uporabite trosilnik za gnojila, ki ima možnost nastavitve za enakomerno setev. Tako boste dosegli enakomeren raztros. Ne pozabite semen po raztrosu tudi povaljati! Če morate semena še preden vzklijejo (v roku štirinajstih dni po raztrosu) zaradi suhega vremena zalivati, počnite to zelo previdno, da jih ne odplaknete s površine. Previdno zalivajte predvsem na pobočjih. Ljudje se pogosto sprašujejo, kdaj je najbolje prvič kositi: počakajte tri do štiri tedne in pokosite šele, ko trata začne zeleneti in ko so stebla dolga približno osem centimetrov. Odrežite jih na približno pet centimetrov. Ko travo kosimo tretjič ali četrtič in je debelejša, jo lahko postopoma pokosimo na tri centimetre.
