Biotska raznovrstnost potrebuje mrtvi les

Mrtvi les je bistveni sestavni del vrtnih ekosistemov, saj zagotavlja življenjski prostor za različne živali, rastline, glive, lišaje in alge.

Veliko vrst uporablja mrtvi les za zavetje, prezimovanje, gnezditve in vir hrane. Ker traja leta, da se les popolnoma razgradi in postane mrtvi les, zagotavlja zanesljiv življenjski prostor za še več vrst, dokler se razgradnja ne konča.

Raznolikost vrst se znatno poveča s starostjo mrtvega lesa, zato je treba odstraniti starejše, močno preperele veje in debla. Nove veje se lahko razrežejo in dodajo na kup, da se nadomesti les, izgubljen v procesu razgradnje.

Mrtvi les privablja različne organizme, odvisno od zasnove vrta in lokacije (senčno/sončno, suho/mokro). Plazilci in mravlje imajo raje sončne, suhe lokacije.

Mrtvi les povezuje različne habitate. Kupi vej na senčnih lokacijah ali štori v bližini vrtnih ribnikov privabljajo dvoživke kot so žabe, ker te vrste potrebujejo vodo in zemljo za svoj življenjski cikel.

Načini za vključitev mrtvega lesa v vrtove vključujejo:

Mrtva drevesa, štori in korenine grmičevja
Padli hlodi kot meja za vrtnarske grede ali poti
Plastenje hlodov ali vej na dekorativni način
Prepletanje grmičevja ali žive meje za zasebnost (dodajte plezalne rastline za več zelenja)
Uporaba lesnih sekancev kot poti ali podlage za igralno opremo (gugalnice itd.)

Nasvet: Ko je lesni material zložen, se ne preureja ali drobi, da se proces razgradnje popolnoma nadaljuje.

Proces razpadanja lesa lahko razdelimo na tri glavne faze:

Faza kolonizacije: Pionirske žuželke kot so hrošči in glive kolonizirajo les, se hranijo z njim ter ustvarjajo predore. Les že v tej fazi začne razpadati na mikrobni ravni.  
Faza razgradnje: Glive in bakterije postopoma razgrajujejo les, medtem ko se naselijo dodatne vrste žuželk.
Faza humifikacije: Les počasi razpade in postane del zemlje. Organizmi v tleh kot so črvi, polži, lesene uši in stonoge, se infiltrirajo v razpadajoči les ter ga dodatno razgradijo. Glive razgrajujejo celulozo in lignin iz lesa. Razpadajoči les se končno spremeni v humus zahvaljujoč delu neštetih organizmov.

Propadanje lesa je počasen proces, ki odvisno od vrste lesa in mikroklime (temperatura, vlažnost) traja različno dolgo.