Vejtčijeva divja trta prihaja iz Azije in se zelo dobro počuti na sončnih do polsenčnih stenah. Več ko je sonca, bolj rdeča jesenska obleka. Če listi grma niso izpostavljeni soncu, ne bodo tako intenzivno spremenili barve. Preden okrasite svojo hišo s to plezalko preverite, če so na steni razpoke. Poganjki lahko vdrejo in povzročijo škodo.

Ko ste preverili steno, se lahko pripravite na sajenje. Primerno obdobje je med oktobrom in marcem. Začnite samo z eno rastlino, ker se bo širila intenzivno in hitro ustvarila nove poganjke. Hitro rastoča vejtičijeva divja trta lahko zraste do 20 metrov visoko. Če vseeno želite pikirati več rastlin hkrati, upoštevajte minimalno razdaljo 2 metra. Rastline so na voljo na tržnicah, vrtnih centrih ali drevesnicah.

V luknjo

Izdolbite luknjo velikosti 50 centimetrov v globino in dolžino. vejtičijeva divja trta ima rada prepustna in ilovnata vrtna tla, ki so rahlo vlažna. Zato morate v luknjo po potrebi dodati nekaj gline in vode. Zdaj lahko rastlino vstavite v luknjo in napolnite z zemljo ter pritisnete. Rastlino zalijte in opazujte, kako pleza po vaših stenah.

Gnojila je treba uporabiti previdno, saj lahko presežek ovira čudovito tvorbo barv. Vejtičijeva divja trta ima modro-črne jagode v zgodnjem poletju. Pozor! Niso užitne – so strupene! Samo ptice jih prenašajo in z veseljem jedo plodove v velikosti graha.

Obrezovanje

Pozno poleti lahko vejtičijevao divjo trto obrežemo in zmanjšamo razrast. Stare veje lahko odstranimo, mlade poganjke pa skrajšamo. Tako imate boljši nadzor rasti in preprečite, da bi grm poškodoval žlebove, rolete in podobno. Po obrezovanju lahko nožice rastline ostanejo na stenah. Te zažgete s pomočjo plinskega gorilnika, s krtačo in čistilom pa se znebite preostalega. Dvakrat premislite kam boste posadili to vzpenjalko, saj lahko pri neustrezni negi poškoduje vašo steno. Kljub vsemu je prava paša za oči.