Nega trate 2
Ponujamo zanimive informacije o različnih vrstah trate ter o negi. Priporočila bodo poskrbela za zdravo in zeleno trato, ki bo razveseljevala vaš vrt.
Vrste trate
Obstajajo različne vrste trat in vrtnarji uporabljamo izraze na različne načine. Govorimo o "vrstah trav", ki se nanašajo na različne vrste trav v mešanici semen (običajne mešanice semen), npr. sorte festuca ali lolium. Govorimo tudi o "vrstah trate", ki se nanašajo na okrasne, uporabne, športne ali druge krajinske trate glede na različne funkcije. Na primer okrasna trata na domačem vrtu ni tako odporna na stres kot uporabna trata, ki je bolj primerna za otroške igre (pogosto imenovana "trata za igre"). Ta vrsta trate ne bi bila primerna za nogometni stadion, saj je tam trava veliko bolj obremenjena. Nogometna igrišča zahtevajo ustrezne športne trate. Semenska mešanica podrobneje določa vrsto trav. Navsezadnje obstaja prava mešanica semen za vsako vrsto trate.
Zalivanje trate
Tradicionalno se trava pogosto zaliva z zalivalniki. Pri zalivanju čez dan, nekaj vode izhlapi in se ne uporabi racionalno. Inteligentni, učinkoviti in z vodo varčni sistemi vedno bolj puščajo svoj pečat. Najelegantnejša rešitev, ki je bolj ali manj standardna za profesionalce je v obliki ugreznih zalivalnikov. Krajinski vrtnarji so specializirani za polaganje te vrste zalivalnikov. Naložba v tak sistem prinaša brezskrbnost, saj lastnikom trate omogoča udobno zalivanje s pritiskom na gumb ali z uporabo zalivalnega računalnika. Vrtnarji, ki imajo raje tradicionalne zalivalnike lahko najdejo v specializiranih prodajalnah različice, ki jih je mogoče natančno konfigurirati za obliko in velikost trate. Tako se zaliva le trava in ne celoten vrt. Najboljši čas za zalivanje je po mnenju vrtnarjev zgodaj zjutraj med 3. in 6. uro. Ni vam več treba zgodaj vstati, saj lahko uporabite časovnik ali zalivalni računalnik.
Gnojenje trate
Ko pokosite travo, s trate odstranite tudi hranila. Vsak kilogram odstranjenih odrezanih koškov trave pomeni, da odstranite približno 30 gramov dušika, 20 gramov kalija in 10 gramov fosforja. Ta hranila morate nadomestiti za zdravo rast trate. Okrasne trate potrebujejo nekoliko manj gnojila kot trate, po katerih se hodi ali so pod stresom. Običajno gnojite trato vsakih štiri do pet tednov od marca/aprila, končate pa s končnim jesenskim gnojenjem za pripravo na zimo na začetku/sredi septembra. Preverite tudi dolgotrajna gnojila za trato in posebna jesenska gnojila. Bodite zelo pozorni in preverite informacije proizvajalca na embalažah gnojil za trato. Pomagajo vam odgovoriti na vprašanje, ali lahko uporabite sestavljeno gnojilo namesto gnojila za trato. Preverite mešanico razmerja sestavljenega gnojila - dušik: fosfor: kalij. Za trate je idealno 10:3:3-5.
Nadomestki trave
Ponekod lahko travo tudi zamenjate, če ne potrebujete le ravne, zelene »konstrukcije«. Na mestih kjer trava raste slabo in na območjih, ki se redko uporabljajo, lahko namesto trave izberete druge rastline za pokrivanje vrtnih površin. Gorski grobeljnik, aubrieta hybrida chiantiin leptinella, saxifrage, rimska kamilica, irski mah in modra meglica so primerni za tak namen. Pri slednjem morate biti previdni, saj se razvijejo bodičasti plodovi kar ni dobro za ljudi, ki hodijo bosi. Zgornja priporočila so za sončna območja. V senčnih predelih je najbolje uporabiti gozdne ali nerodovitne jagode (vendar ne Waldsteinia ternata, ki ne raste dovolj ravno). Na zasenčenih območjih, kjer je lahko zelenje nekoliko višje so kot pametne in lepo cvetoče zelene rastline primerne travniška penuša (Cardamine pratensis), memesia hybrid in krvomočnica (Geranium sanguineum).
Travna plošča
Travna plošča nadomesti tlakovce in je primerna za parkirišče avtomobilov ali kot dovozna cesta. Ne pozabite, da ni udobna površina za hojo in vse, ki nosijo čevlje z visokimi petami itd. Osebam, ki nosijo čevlje z visokimi petami oteži vstopanje in izstopanje iz avtomobila. Ko polagate plošče pazite, da so dovolj zasute z zemljo. Do vrha robnikov naj bo približno dva centimetra prostora, da bodo bilke trave lahko rasle. Plošče napolnjene do vrha so sicer udobne za hojo, vendar travnato površino obrabijo čevlji, avtomobilske gume in kosilnice. Območje, ki ste ga želeli ozeleniti bo zato sčasoma postalo rjavo in le zemlja.
Robovi trate
Robovi trate so lahko težavni za urejanje, vendar obstajajo načini s katerimi boste prihranili nekaj časa. Če robov trate ne uredite, se bo trava razširila po okoliških gredah in vam ustvarila dodatno delo. Za razmejitev trate lahko izberete obrobne kamne, katere je najbolje položiti v malto. Pri košnji s kosilnico ne bodo moteči in se tako ne bodo premikali, trava pa se tudi ne more prebiti skozi reže med kamni. Ena najprimernejših možnosti za vzdrževanje robov trate je delo s škarjami ali baterijski trimer z dolgim ročajem. Ni se vam treba premikati pripognjenih po tleh, da dokončate to nadležno delo.
Obnova zelenic
Vrzeli na trati, ki ostanejo po zimi so posledica hoje in obrabe, ko je bila pokrita z ledom in snegom. Tudi hiter tek po trati lahko povzroči rjave madeže na mestih, kjer se stopala dotikajo tal. Običajno lahko odtise majhnih otrok odstranite s prezračevanjem. Vrzeli se hitro zapolnijo z novo rastjo in po potrebi lahko tja preprosto posejete travna semena. Večje rjave površine lahko izrežete s ploščato lopato, zrahljate zemljo in presadite nekaj trate. Za to se navadno ne splača kupiti valjane trate. Odstranite nekaj kvadratnih centimetrov trave z roba, kjer je ne bo nihče pogrešal. Če se borite s plevelom, bo morda potrebna večja obnova trave - ali celo popolna ponovna setev (preverite ustrezno poglavje).
Deževniki v trati
Kupčki, ki jih puščajo deževniki na vaši trati so morda neprivlačnega izgleda. To je cena za ta koristna bitja, ki le opravljajo svoje delo in ustvarjajo zdravo vrtno zemljo. Ni načina za odganjanje deževnikov razen intenzivno zalivanje trate, ki jih prisili na površje in jih lahko nato poberete. Preselite jih lahko na svoj zelenjavni vrt, kjer bodo veselo orali gredice. Toda kdo si želi delati takšne težave? In kako uspešno je to dolgoročno? Ta metoda bo delovala le, če jo boste izvedli ob pravem času – preden se združijo in junija odložijo jajčeca.
Travna ruša
Travna ruša je draga, vendar ima svoje prednosti. Pri manjših domačih zelenicah in tudi pri športnih zelenicah reši težave z le nekaj dela. Pred polaganjem je potrebno izravnati površino in odstraniti kamenje, površina pa se nato ročno prekoplje ali obdela s frezo. Trakove ali plošče se namesti tesno drug ob drugem, razvalja in namoči. Po dveh tednih ko se trava ukorenini, lahko površino pohodite in obremenite. Zvita travna ruša podaljša sezono polaganja trate: spomladi lahko začnete prej, ker vam ni treba čakati na temperaturo za setev. Travo lahko položite tudi pozneje jeseni, potem ko temperature spet padejo pod raven setve.
Trata primerna za senco
Karkoli že slišite, nobena trata ni zares primerna le za senco. Vse trave potrebujejo sonce. Nekatere trave imajo širše liste in so zato malenkost bolj sposobne rasti na manj sončnih območjih. Kjer je predvsem senčno, trave ne bodo uspešno uspevale in bo področje prevzel mah. Torej - pozabite na trate, ki so "odporne na senco" - karkoli piše na embalaži!
Višina košnje
Po setvi svežega semena in ko stebla dosežejo približno osem centimetrov, travo prvič pokosite. Odrežite bilke na približno pet centimetrov. Ko travo kosimo tretjič ali četrtič in je debelejša, lahko postopoma pokosimo na tri centimetre. Nobene koristi ni, če trata zraste dolgo in jo šele nato pokosite. Steblo bilke mora imeti določeno dolžino za fotosintezo, zato je travo bolje kositi malo in pogosto kot naenkrat. Pri vsaki košnji velja pravilo, da steblo skrajšamo za približno polovico do dve tretjini na 2,5 do 3 centimetre. Le trato na manj sončnih območjih lahko pustimo nekoliko daljšo, dokler trava ne doseže dolžine okoli pet centimetrov.
Višina košnje
Travo prvič po setvi svežega semena pokosite ko stebla dosežejo približno osem centimetrov, in jo skrajšajte na približno pet centimetrov. Ko travo kosimo tretjič ali četrtič in je debelejša, jo lahko postopoma pokosimo na tri centimetre. Nobene koristi ni, da je trata dolga in jo nato v celoti pokosite. Bilka trave mora imeti vedno dovolj dolžine, da se omogoči fotosinteza. Prav zato je travo bolje kositi malo in pogosto, kot vse naenkrat. Pri vsaki košnji velja pravilo, da bilke skrajšamo za približno polovico do dve tretjini na 2,5 do 3 centimetre. Le trato na manj sončnih območjih lahko pustimo nekoliko daljšo, dokler ne doseže dolžine okoli pet centimetrov.
Odstranjevanje plevela
Za zatiranje plevela lahko uporabite različne tehnike. Manjše plevele kot sta veronika in bela detelja, lahko odstranite kar z ročnim izrezovalnikom plevela. Rastline odstranjujte pogosto in vse dokler ne ovenijo, da preprečite nadaljnjo rast. Na večjih površinah lahko za večje udobje, uporabite večji izrezovalnik plevela. Izrezovalnik plevela pomaga, da tudi ostale plevele kot sta regrat in marjetice odstranite skupaj s koreninami. Lahko pa uporabite tudi star kuhinjski nož. Z mehanskimi sredstvi lahko odstranite veliko plevela z vašega vrta, brez uporabe škodljivih kemičnih sredstev. Herbicid uporabite le za odstranjevanje trdovratnega plevela. Kjer so bile razmere za rast plevela ugodne, bo trata v celoti porasla s plevelom. Ob pojavu plevela preverite, če so tla zbita (na to kaže prisotnost trpotca), mastna in vlažna (marjetice in regrat), zelo slaba (bela detelja) ali preveč kisla (mah). Razmislite o popolni odstranitvi rastlin s teh območij, ustvarjanju travi ugodne strukture tal in ponovno posejte celotno območje ali ga prekrijte z travno rušo. Svetujemo, da se posvetujete z lokalnim krajinarskim vrtnarjem, saj je težko strokovno oceniti površino brez podrobne analize. Nasvet: zlasti v resnih primerih in za večje trate ne uporabljajte katerega koli krajinskega vrtnarja. Izberite tistega, ki ima bogate izkušnje s polaganjem trate - na primer strokovnjaka za igrišča za golf. Polaganje trate ni isto kot poloaganje zidov iz naravnega kamna ali izdelava ribnika.
Voluharji
Ko se znebite nadležnih krtov, njihovo mesto pogosto zasedejo voluharji. Voluharji se najedajo skozi vaš vrt in se ne ustavijo pred zelenjavo, čebulicami ali celo drevesnimi koreninami. Te male živali so ljubke, a bodo pomagale le pasti za voluharje - uporabite neškodljive pasti. Preprosto je ugotoviti, katera vrsta živali je kopala po vašem vrtu: krti izkopljejo širok ovalni prerez (zemljo pomaknejo ob strani svojega telesa), voluharji pa ustvarijo navpično ovalno obliko (zemljo potisnejo nazaj in pod telesa).
Razslojevanje in prezračevanje
Travo resnično dobro očistite enkrat, dvakrat ali trikrat na leto. Odstranitev slame in mahu vrne zrak in svetlobo v spodnje dele trave, kar poskrbi za živahne in zdrave bilke. Gnojilo lahko ponovno doseže korenine in ne nahrani le mahu in gnilobnih bakterij v slamnati odeji. To je koristno tudi za boj proti plevelu. Prvič prečistite trato v marcu, ponovno sredi/konec maja in tretjič v začetku septembra. Pri vsakem razslojevanju tako kot pri košnji, spremenite smer iz katere se približujete bilkam in občasno delajte diagonalno. Preverite v zgornjih informacijah o najboljši tehniki košnje. Po razslojevanju dodajte apno in gnojilo ter po potrebi ponovno posejte vrzeli. Najbolje je, da po čiščenju opravite zračenje trate.
