Nasveti za obrezovanje
Nasveti, triki in priporočila za jesensko obrezovanje. Sicer ne moremo nadomestiti strokovnega priročnika, vendar vam ponujamo nekaj koristnih nasvetov.
Kaj se odstrani?
- Ves mrtev in obolel les (veje z rjavo gnilobo na rdečih češnjah, rak nektrije na javorjih, itd.)
- Konkurenčne veje ki se drgnejo in povzročajo poškodbe lubja
- Vse kar je v napoto in povzroča morebitno nevarnost
- Mehki vrhnji poganjki, nerazviti brsti, odcveteli brsti, morebitna semenska stebla (npr. na modri meglici, perovskiji, vrtnicah in budlejah)
- Odmrlo listje na grmovju in travi (odcvetele in zasnežene trave ter grmovnice so lahko videti zelo lepo v jesensko-zimskih vrtovih, še posebej osvetljene z vrtnimi lučmi GARDENA; tudi vrtne žuželke prezimijo v votlih steblih, zato jih po možnosti porežite spomladi)
Kaj se ohrani?
Režite previdno, saj mraz poškoduje svež rez. Če jeseni obrezujete na spomladansko raven in rastlina utrpi škodo zaradi zmrzali, je spomladi ne boste mogli več popraviti. Sedaj režite manj, da spomladi vaša svoboda pri negi rastlin ne bo omejena.
Opombe o nekaterih priljubljenih sortah
Buxus sempervirens - navadni pušpan: Pušpan je zimzelena rastline in jo lahko zmrzal poškoduje. V želeno obliko ga obrežite šele spomladi. Pušpan lahko spomladi obrežemo do starega lesa, saj bo znova pričel bujno rasti. Ko začne poganjati, nanesite malo gnojila in ga preoblikujte, ko so veje dolge približno 5 cm.
Cotoneaster: Cotoneaster pokriva tla in je zelo odporen proti zmrzali. S škarjami za živo mejo jih lahko oblikujete tako, da ustrezajo območju sajenja. Rastlina bo vzdržala rezanje starega lesa, vendar je to najbolje narediti spomladi. Mlade rastline spomladi porežemo na polovico dolžine prejšnjega leta za bolj kompaktno strukturo in boljšo razvejanost.
Tisa: Tisa zelo dobro prenaša obrezovanje, tudi do najstarejšega lesa. Idealno je, da se obreže spomladi, saj iglavci v zimskih vrtovih delujejo kot vetrolov in nudijo zaščito pticam.
Španski bezeg - majnica - navadna lipovka: Španski bezeg skoraj ni treba obrezovati. Pogosto se na obrezovanje odzove z močno rastjo, kar lahko pomeni tudi divje razvejanje v območju reza. Spomladi se obreže do najstarejšega lesa. Če se odločite za rez, porežite starejše veje in vejice na enakomerno dolžino. Če želite spodbuditi novo rast, odrežite dolge veje na sredini - ne krajšajte jih in pustite le najmočnejših 5-7 vej. Starejše grme po potrebi odrežite na 30-50 cm, da se grm v 2-3 letih obnovi z novo rastjo.
Figa: Figa se obrezuje spomladi, saj lahko zlahka pomrzne. Osredotočite se predvsem na obliko in na stanjšanje. Tako kot kutine se tudi fige ne odzivajo trajnostno na obrezovanje. Če obrežete enoletne vrhnje poganjke se ne razvejajo nič bolje. Le enoletne veje lahko spodbudimo k razvejanju, če jih odrežemo na ustreznem mestu.
Dekorativne trave: Trav ni treba takoj pokositi; namesto tega jih po potrebi povežite skupaj in odrežite šele spomladi. Tako zaščitite sredico rastline pred zmrzaljo in zimsko vlago, kar je potrebno na primer za pampaško travo.
Žive meje: Živih mej ne obrezujte jeseni! Prva rez za mlade žive meje je maja/junija, druga rez avgusta/septembra. Pri starih živih mejah bo morda zadostoval že en rez konec junija. Žive meje iglavcev je najbolje rezati preden poženejo, da se rane hitro zacelijo. Nekatere države ponujajo smernice o tem, kdaj rezati žive meje (za zaščito vzrejenih in mladih ptic). Za več informacij se obrnite na lokalne organe (oddelek za parke in vrtove). Pri rezanju žive meje poskušajte oblikovati stranice pod kotom, da preprečite gole spodnje predele. Za vsakih 100 cm ko se premikate navzgor, mora biti vsaka stran 10 cm bolj navznoter (skupno 20 cm ožja).
Grmi ribeza: Ribez prejšnje sezone ima poganjke debele kot svinčnik, ki kakovostno obrodijo; te poganjke je treba sprostiti z obrezovanjem (spomladi). Obrezovanje bo spodbudilo tudi letošnje poganjke. Grme razredčite in odstranite gosto temno rast, ki je starejša od 3 let (tik nad tlemi ali na ravni tal, če je razvejanost dobra). Obrežite grmovje in odrežite poganjke do želene stopnje razvejanosti. Pustite le 5 do 7 najmočnejših poganjkov na ravni zemlje in jih ne krajšajte.
Češnje: Okrasna češnjeva drevesa redčite spomladi, ko odcvetijo. Rodna češnjeva drevesa je treba obrezati takoj po obiranju v juniju/juliju. Samo malo jih odrežite in zredčite veje. Premočno obrezovanje bo povzročilo iztekanje soka, kar lahko po nekaj letih uniči rastlino.
Kivi: Pustite približno tri do sedem stranskih vej kivija na glavni navpični veji (odvisno od podpornega sistema); to so glavne veje, ki bodo obrodile sadove. Iz glavnih vej bodo zrasli popki vej, ki obrodijo sadove. Poleti jih skrajšajte na približno osem do deset listov in začnite s prvim listom nad plodovi - pozno pozimi iste veje skrajšamo na tri do pet brstov in od tu bodo spet pognale nove rodne veje. Vsaka tri do štiri leta odstranite starajoče se veje tik pri glavni veji in jo nadomestite z mlado sadno vejo.
Zamaška vrba: Vrba se obrezuje spomladi, saj pozimi pomrznejo zlasti tanjše veje. Te veje boste opazili spomladi in jih takrat tudi odstranite. Drevo je kos tako lahkemu kot zelo težkemu obrezovanju, celo do starega lesa.
Liguster: Liguster izjemno dobro obvlada obrezovanje tudi do starega lesa. Obreže se za širino dlani, nad tlemi. Sicer pa velja enako kot za žive meje.
Oljke: Oljke je najbolje obrezovati spomladi. Razredčite jih tako, da odstranite starejšo rast ali veje, ki so pretesno skupaj. Zmanjšajte dolžino poganjka, ga obrežite in enakomerno zaokrožite vse ostale. Spomladi prenese zelo težko obrezovanje do najstarejšega lesa. Oljka prenese zelo močne reze kar se pokaže s poganjanjem dolgih poganjkov. Te razredčite na nekaj strukturnih vej.
Slive: Slive nikar ne obrezujte jeseni. Obrežemo jih pozno pozimi, še preden marca nabreknejo popki.
Rododendron: Veje rododendronov skrajšamo ob koncu cvetenja in porežemo do spodnje veje. Lahko jih obrežete nazaj na stari les, saj močni rododendroni zelo dobro prenašajo obrezovanje.
Vrtnice: Vse vrtnice, grmaste in vzpenjavke odrežite za tretjino. Fino jih obrežite spomladi. Pustite popke na divjih vrtnicah kot okras in jih spomladi razredčite.
Japonski krovni bor: Bor je občutljiv na zmrzal in ne prenaša obrezovanja, zato ga obrezujemo le spomladi. Odrežite poganjek do velikosti vejice. Poganjek se skrajša, vendar zeleni list ostane kot napet les.
Snežna kepa: Snežne kepe razen galinove vrtnice, obrezujte le spomladi. V nasprotnem primeru obrežite na enak način kot > Španski bezeg.
Budleja: Budleja se jeseni skrajša le za tretjino ali do polovice. Ne obrežite več, da preprečite poškodbe zaradi zmrzali (glejte zgoraj). Fino obrežite (razredčite in zmanjšajte za približno 50 cm) marca/aprila, preden začne rasti.
Citrusi: Citruse obrežemo samo spomladi; nato razredčite in po potrebi enakomerno oblikujte, da spodbudite novo rast in veliko cvetenja (npr. pomarančni cvetovi na enoletnem lesu).
Angelske trobente: Angelske trobente pred zimo le malo obrežite. Bolj ko odrežete, kasneje bo rastlina zacvetela v novem letu, saj se mora najprej oblikovati cvetna rast.
Encijanovci - Lycianthes Rantonnetii: Jeseni jih obrežite za tretjino in spomladi strukturno obrežite. Nato se lahko poreže nazaj na stari les.
Oleander: Oleander zelo dobro prenaša obrezovanje; spomladi se lahko poreže nazaj na stari les. Vendar je vedno bolje obrezati toliko, da ostanejo listnati poganjki kot natezni les. Upoštevajte tudi, da se različne sorte oleandra po obrezovanju razvejejo bolje kot druge. Oleander je treba običajno obrezati takoj po cvetenju. Če bi ga rezali jeseni, bi lahko odstranili popke za prihodnje leto.
Lantana camara - spreminjevalka: Lantana se obrezuje kot Encijanovci.
Citronela: Citronele običajno ne režemo, ker so iz leta v leto lepše. Vendar pa jih lahko po potrebi zmanjšate za dobro širino roke. To je najbolje narediti spomladi.
