Noben lastnik vrta ni navdušen nad plevelom na trati. Čeprav so težava ni potrebno takoj uporabiti kemična sredstva. Odstranite jih lahko tudi na nežen način, da ne škodujete živim bitjem in okolju. Če vam vrt predstavlja veliko vrednost in sožitje z naravo, se morate izogibati uporabi sintetičnih kemičnih preparatov. Uporaba teh sredstev je ponekod prepovedana, saj lahko škodljive snovi prodrejo v podtalnico.
Regrat, kopriva in podobne rastline so pogosto nezaželeni gostje na vrtovih, saj tekmujejo z okrasnimi rastlinami in travnimi bilkami za hranila, svetlobo in vodo. Odlično se znajo prilagoditi danim razmeram v svojem habitatu. Veliko lažje je preprečiti plevel, če veste kakšno vrsto tal ima najraje. Kopriva ima na primer rada zemljo, ki vsebuje dušik in je bogata s hranilnimi snovmi. Maslenica ima raje stoječo vlago, navadni pušč pa še posebej dobro uspeva v zbiti zemlji.
Na splošno se pleveli razlikujejo glede na način razmnoževanja – koreninski plevel in semenski plevel. Da bi lahko učinkovito in dolgoročno zatirali plevel morate vedeti, katera sorta plevela je na vašem vrtu.
Semenski plevel
Semenski plevel običajno cveti poleti in pri tem ustvarijo toliko semen, da lahko ta še leta uspevajo v zemlji. Zaradi kopanja se lahko vrnejo na površje in nato ponovno vzklijejo. Rezanje semenskih plevelov med cvetenjem prav tako spodbuja nadaljnjo močno rast. Z rezanjem se doseže ravno nasprotno od zatiranja plevela. Pred setvijo ali sajenjem je spomladi bolje počakati 2-3 tedne. Nato odstranite ves plevel, ki je vzklil. Obdelajte zemljo z ročnimi grabljami in izvlecite neželene povzročitelje težav. Če še ni odcvetel lahko plevel uporabite za obogatitev komposta. Tipični primeri semenskih plevelov: navadni plešec (Capsella bursa-pastoris), Navadna zvezdica (Stellaria media), Bela metlika (Chenopodium album) in Ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata).
Koreninski plevel
Koreninski pleveli se širijo predvsem pod zemljo s koreninami in le v manjši meri s semeni. Če ob odstranitvi pustite malo korenin, se bo plevel kmalu spet pojavil. V nasprotju s semenskim plevelom koreninskih plevelov ne smete odlagati na kompostni kup, saj koreninski deli med postopkom kompostiranja ne bodo uničeni. Tipični primeri koreninskih plevelov: divji sirak (Cenchrus pennisetiformis), regrat in plazeča pirnica (Elytrigia repens).
Da se izognete uporabi kemičnih sredstev za zatiranje plevela, priporočamo uporabo starih in preizkušenih metod kot so puljenje, mulčenje ali uporaba toplotne tehnike. Ročno odstranjevanje plevela ni praktično, če je plevela veliko. Plevel s plitvo korenino se lahko enostavno odstrani. Mulčenje je dober način zatiranja plevela saj kjer ni svetlobe, ni rasti. Če so tla pokrita, se plevel ne more učinkovito razviti. Učinkovit način odstranjevanja plevela je ožiganje, zlasti na področjih, ki jih ni možno okopati. To naj poskušajo le izkušeni vrtnarji, saj lahko poškodujete talne organizme. Toplota traja le nekaj sekund, vendar popolnoma uniči plevel v samo nekaj dneh.
Ne pozabite, da ni vsak plevel slab. Med plevele spadajo tudi tako imenovane "pionirske rastline", kot sta regrat in bodika. Močne korenine prezračujejo zemljo in nabirajo hranila iz globljih plasti prsti ter tako omogočajo kasnejše življenje drugim rastlinam. Številni pleveli so tudi pomemben vir hrane za koristne žuželke in ptice. Zato skrbno pretehtajte ali plevel res predstavlja problem in predvsem na katerih lokacijah vrta. Le tako boste lahko ciljno ukrepali na pravih področjih vrta.
