Ni več ničesar za postoriti na vrtu? Da bo vaša gabrova živa meja zastirala poglede pozimi in v poletnih mesecih jo morate zasaditi od srede oktobra do srede novembra. Tako bodo imele mlade rastline možnost pognati drobne korenine pred prihodom zime. Ko pride pomlad, bodo imele že vkoreninjene mlade rastline veliko prednost za začetek rasti.
Enostavno lepo
Pomembna je predvsem trdoživost in nezahtevno vzdrževanje, vendar to ne razvrednoti njene lepote. Jeseni gaber zasije v bleščeče rumeni barvi, spomladi ter poleti pa razveseljuje s svežo zeleno barvo. Posamezna gabrova drevesa dosežejo višino do 25 metrov, vendar imajo amaterski vrtnarji gaber radi kot živo mejo, saj je enostavna za vzdrževanje. Po nekaj letih ustrezne nege lahko gabrova živa meja doseže do 4 metre višine, gostota pa omogoča idealno pregrado za vaš vrt. Gabrovo živo mejo se lahko uporabi za izdelavo obokov nad potmi in vhodi. Tudi v zimskem času ne izgubi vsega listja, zato preprečuje radovedne poglede skozi vse leto. Lastnost je uporabna tudi za divje živali, ker ptice pevke pozimi najdejo v živi meji zaščito pred ledenim vetrom. Ker je vsaka gosta živa meja tudi prostor za insekte bodo ptice, ki v njej gnezdijo, našle dober vir hrane.
Izbira idealnega mesta
Vzdrževanje gabra je enostavno, potrebno je le izbrati pravo mesto za vaš gaber. Da bi gaber imel najboljše pogoje za razvoj, ga je potrebno posaditi na sončno do polsenčno mesto, čeprav se gaber dobro razvoje tudi na popolnoma senčnem mestu. Zemlja mora biti rahlo kisla do alkalna. Zemlja naj ima peščeno-ilovnato strukturo. Gaber razvije korenine in raste tudi v popolnoma peščeni ali ilovnati zemlji, vse dokler ima na razpolago dovolj vlage in hranil.
Ustrezna razdalja med rastlinami
Za uporabo gabrove žive meje kot zaslon pred neželenimi pogledi je pomembna pravilna razdalja med rastlinami. Ko se sadi rastline višje od 125-150 cm s koreninsko grudo, je potrebno pustiti med rastlinami 60 cm. Za rastline nižje od 125-150 cm in brez koreninske grude, je ustrezna razdalja med 30 in 50 cm.
Nega gabra po sajenju
Takoj ko se je novo posajeni gaber ukoreninil, je potrebno z GARDENA vrtnimi škarjami skrajšati dolge nerazvejane poganjke na pol, saj se bodo tako lahko razvili v gostejšo živo mejo. V nasprotnem primeru gaber raste prehitro v višino in se v osrednjem delu ne razvije in ne zgosti.
Na splošno je potrebno gabrovo živo mejo v prvih dveh-treh letih obrezovati manj in bolj pogosto, da se ohrani oblika in gostota ter prepreči prazne prostore. Če se obrezuje prepogosto bo mladi gaber izgubili nekaj svoje svežine. Dodajanje gnojil v obliki komposta (cca. 2-3 litra na kvadratni meter) bo dalo živi meji dovolj hranila za zdravo rast. Potresite potrebno količino komposta v tankem sloju in ga s pomočjo GARDENA rahljalnika rahlo vkopljite. Po približno treh letih ko je gaber prerasel v mogočno živo mejo je dovolj obrezovanje dvakrat letno - enkrat konec junija in enkrat v januarju ali februarju pred brstenjem. Dodajanje hranili bogatim tlem ni potrebno, siromašni prsti pa morate kot običajno dodajati gnojilo.
Po jesenskem sajenju je potrebno grmičevje močno zaliti z 10 do 20 litrov vode na kvadratni meter. Sledi občasno zalivanje med prvo zimo v dnevih, ko ni zmrzali. Vendar je potrebno biti pozoren - tako kot mnogo drugih rastlin je tudi gaber občutljiv na pretirano zalivanje.
Preprečite poškodbe zaradi soli
Če gabrova živa meja raste na izpostavljenem mestu je korenine prvo zimo dobro prekriti s 3-5 cm visoko plastjo pokošene trave. V primeru, da je gaber posajen ob pločniku ali cesti, ki se jo pozimi posipa, je živo mejo pred slano vodo potrebno zaščititi s slamo. Po sajenju gabrove žive meje je potrebno urediti okolico tako, da se velike količine slane vode, ki nastane ob taljenju snega na cesti, izognejo koreninam gabra.
